29. apr. 2010

Izziv

Po dolgem času se zopet oglašam. Bila sem namreč kar precej bolna. Sem verjetno pokasirala vse zimske zaostanke pri raznih gripah, prehladih, ...No, samo da se zopet počasi vračam v stare tirnice. Na Craft-alnici so dekleta zopet pripravila nov izziv. Vladka je predstavila fotografijo, ki naj bi nam služila kot inspiracija za izdelek. Pero na sliki in tako dobre platnice knjige, so me navdihnile za bolj rjave tone in poskus vintage stila. Predstavljala sem si, da je knjiga ročno zvezana, zato tudi šivi na moji voščilnici. Rožice sem zopet ročno izrezala, delno iz časopisa, delno iz belega papirja, naknadno pobarvanega z distress inki. Več naj povedo slike.


14. apr. 2010

"Domača rožca"

Kot sem že enkrat napisala, po brskanju po spletu si vsake toliko časa shranim kakšno sliko čestitke, ki mi je všeč. Takrat ko mi zmanjka idej, se spomnim in prebrskam med njimi, pa takoj najdem navdih. Tudi tale je "ponaredek" ene takšne. No, originalna je imela rožico odtisnjeno, pobarvano in v sredini zavezano pentljo iz svilenega traku. Ker nimam takšne štampiljke in nimam štanc različnih velikosti iste rožice, sem si narisala tri velikosti rožic, jih izrezala, pobarvala z distress inki in zložila skupaj.V sredino se mi je zdelo, da se prilega tale gumb. Še sprehod v naravo in slikanje (ja sosedje so me mal čudno gledal) in objava. Jutri gre namreč že na pošto. Mi je pa zelo všeč zato bodo sledile ponovitve na zalogo.



11. apr. 2010

Nepričakovano

No pa da razložim včerajšnjo dogodivščino. Že meseca februarja sem svojemu možu za rojstnodnevno darilo kupila polet z balonom. Ker pa je bilo vmes kar nekaj vikendov slabo vreme, ali pa naju ni bilo doma, se je ta polet prestavljal iz tedna v teden. Včeraj zjutraj pa dobi klic od balonarjev, da naj se zglasi ob petih popoldan na dogovorjenem mestu in če bodo pogoji ok, bo tudi poletel. Imela sva bolj pozno kosilo, zato sem kup nepomite posode kar pustila in ga odpeljala na zbirno mesto. Imela sem v mislih, da bom itak takoj šla nazaj in pospravila nered. Pa se je zgodba zasukala čisto drugače. Ta konec tedna se je odvijal tudi balonarski festival - 13. državno prvenstvo. Na zbirnem mestu je bilo torej kar 18 balonaskih skupin. V mislih so se mi že porajale dobre fotke, ki bi lahko nastale ob taki skupini balonov, zato se je moj mož zmenil, če sem lahko del zemeljske ekipe, da bom lahko fotografirala sodelujoče. Fantje so rekli ni problema in smo se odpeljali na startne pozicije. Ko pa prispemo do mest vzleta, me pilot balonarskega kluba Ogenj iz Maribora povpraša, če bi letela z njimi, ker rabijo "balast". Najprej sem mislila, da se mal norca brije z mene, ko pa je le malo bolj podrobno razložil, da nima doolj članov ekipe zaradi teže, sem sprejela funkcijo "balasta" pod pogojem, da me ne bodo odvrgli, ko bodo na željeni višini. K sreči, da sem bila dokaj primerno obuta in oblečena (samo kapo sem malo pogrešala za moje uhe).

Malo sem poslikala priprave na polet, balon je z uigrano ekipo pripravljen en dva tri. Sem se skobacala v košaro, pomahala možu v sosednjem balonu in že smo se začeli dvigati v nebo. Občutek je fantastičen, res ni bilo sončno vreme, a vseeno je bil razgled čudovit. Hiške so se manjšale in manjšale, njive in travniki so naenkrat dobili podobo takšnih pravokotnih zaplat. Vsake toliko časa se je slišal samo zvok gorilca, ki je dodal topel zrak v balon. Maksimalna višina, ki smo jo dosegli, je bila cca. 1200m od tal.

Pogoji za letenje niso bili ravno briljantni, ker skoraj ni bilo sapice, ki bi nas ponesla malo dlje. Zato smo se kar kmalu začeli spuščati in iskati primerno mesto za pristanek. Ta je potekal brez zapletov, saj je ekipa uigrana in ima za seboj že celo serijo poletov. Na pomoč je prispela tudi zemeljska ekipa, da je pomagala pospravili košaro in balon in nas odpeljala nazaj na zbirno mesto.

Tam pa so me po balonarskih pravilih tudi krstili. Torej od včeraj sem Baronesa Dobriška. Dan se je čudovito zaključil (ali pa tudi ne, ker sem morala pomiti še posodo od kosila, pa čeprav sem bila Baronesa, mi to delo ni ušlo :-)

7. apr. 2010

"Razbit" motiv

Med prazniki sem naredila tole čestitko, a ni bilo časa za objavo. Saj si jo skoraj ne upam pokazat, ker je motiv na njej zopet ... ja, žafrani, kaj pa drugega!
Malo sem se igrala z Ultra Thick Embossing Enamel - UTEE (se sploh ne bom trudila s prevodom).
Motiv sem pobarvala z barvicami in vodnim čopičem. Nato sem pobarvan motiv dobro premazala z embossing blazinico in ga posula z UTEE prahom. Motiv sem nato z pištolo za embosiranje segrevala tako dolgo, da se je plast UTEE praha stopila. Še vroč odtis sem ponovno potresla s prahom in ponovno segrevala. Pa nato še enkrat ponovila vajo. Odtis sem torej trikrat segrevala. Potem sem ga dala za par minut v zmrzovalnik. Nato je sledilo "lomljenje" motiva, da so nastale razpoke in izgled razbitega stekla. Nato je sledilo še barvanje celotne površine z distress vintage blazinico, da se je barva vpila v razpoke. Površino sem nato obrisala s papirnato brisačo. Na zalogo sem si čez vikend naredila tudi nekaj takšnih metuljčkov. Pobarvala sem jih z crackle paint od Rangerja. Lepše se posušijo in razpokajo, če se sušijo samo na zraku, vendar to traja nekaj časa, zato si včasih nekaj takšnih dodatkov naredim v naprej. Sledilo je le še sestavljanje po načrtu izziva Just Us Girls.
This is my entry for the sketch challenge over at Just Us Girls this week.

3. apr. 2010

Čipka


Mogoče sem že malo dolgočasna z žafrani, ampak trenutno so še aktualni, zato tudi uporabljam ta motiv v nedogled. Tale čestitka je nastala za mojo sodelavko. Ko pa sem sedajle brskala po spletu, sem naletela na izziv, za katerega je moja čestitka ustrezna. Pri Caardvarks zahtevajo čipko, ki sem jo jaz tudi prvič uporabila na mojih voščilnicah, pa se mi zdi, da jo bom še kdaj.

This card I made for my co-worker. When I now browse the web, I encountered a challenge that has my card is appropriate. In Caardvarks require lace, which I also first time on my card, but it seems to me that I will again.

Pirhi

Moram priznati, da mi barvanje jajc ni ljubo opravilo. Po navadi mi kar nekaj jajc med kuhanjem poči. Potem pa kuham dodatne, da jih imam končno dovolj za obdarovance. Doma pa ostanejo ponečedki, ki se jim nato pridružijo še prejeta jajčka.
Nato pa se po navadi začne domišljija za uporabo teh kuhanih jajc. Priznam, da ko je praznikov konec, jih imam za nekaj časa dovolj. K sreči, da je regrata trenutno dovolj, tako da ne bo problema porabiti letošnjih pisank. Aja, pa pozabila sem povedat, da mi letos med kuhanjem ni počilo niti eno jajce :-)